Nacionalni organi za enakost

Protidiskriminacijska zakonodaja EU (konkretno Direktiva o rasni enakosti) zahteva, da morajo nacionalne vlade določiti ali ustanoviti organ ali organe za pomoč žrtvam rasne diskriminacije pri uveljavljanju njihovih pritožb. Vendar pa v mnogih državah organi za enakost pomagajo tudi ljudem, ki so žrtve diskriminacije zaradi vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenost in spola. Organizacija in vloga posameznega organa ali organov se med posameznimi državami razlikujeta.

Equinet

Večina teh organov je del evropske mreže organov za enakost Equinet (European Network of Equality Bodies), ki razvija sodelovanje ter pospešuje izmenjavo informacij in dobrih praks med nacionalnimi organizacijami. Equinet se je začel kot dvoleten projekt z naslovom »Krepitev sodelovanja med specializiranimi organi za izvajanje zakonodaje o enakem obravnavanju« (»Strengthening the co-operation between specialised bodies for the implementation of equal treatment legislation«) (2002–2004), ki ga je financirala Evropska komisija.

Popoln sezam članov mreže Equinet in opazovalcev v njej

Nacionalni organi za enakost zdaj obstajajo v večini držav članic EU. Te neodvisne organizacije si prizadevajo pomagati ljudem, ki so bili izpostavljeni diskriminaciji zaradi svoje rase ali etnične pripadnosti, pogosto pa tudi diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenost in spola. Ljudem, ki so bili diskriminirani, svetujejo o njihovih pravicah in o tem, kako vložiti pritožbo, če je to treba.

Organi za enakost so prav tako pristojni za opravljanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo in objavljanje poročil o tej tematiki, da bi prispevali k povečanju razumevanja problematike in iskanju rešitev.