Za¹èita pravic in pravica do poravnave

Direktive jasno doloèajo, da mora imeti vsak, ki je postal ¾rtev diskriminacije oziroma tisti, ki misli, da se ga je nepravièno obravnavalo zaradi osebnih lastnosti, na voljo ustrezna sredstva pravne za¹èite in efektivno pravico do poravnave (t.j. imeti morajo mo¾nost, da stvari postavijo na pravo mesto). Vlada vsake dr¾ave se lahko odloèi o tem, ali naj se to izvaja po pravni poti - t.j. s sistemom kriminalnega oziroma civilnega prava - ali pa z administrativnimi ureditvami, kot so tribunali. Vlade se lahko tudi odloèijo, da bodo spodbujale spravo in postavile sistem za poravnavo primerov nepraviènega ravnanja prostovoljno s pogovorom in ne po pravni poti. Direktive nalagajo vladam, da morajo zagotoviti, da imajo ljudje, ki vlagajo prito¾be zaradi nepraviènega ravnanja pravico, da jih podpre in zastopa sindikat oziroma posebno zdru¾enje oziroma organizacija. Istoèasno pa morajo poskrbeti, da so sankcije, ki se izvajajo v primerih diskriminacije, uèinkovite, proporcionalne in odvraèalne. Z drugimi besedami, kazni za diskriminacijo morajo biti enakovredne povzroèeni ¹kodi in delovati odvraèajoèe proti tak¹nemu obna¹anju.

Da bi ¹e okrepile za¹èito, morajo vlade poskrbeti za zakonodajo, kjer se breme dokazovanja v civilnih primerih (kriminalne obto¾be niso vkljuèene) razdeli med osebo, ki trdi, da je bila obravnavano nepravièno, in osebo, proti kateri je bila vlo¾ena prito¾ba. Sredstva, ki delijo odgovornost za dokazovanje upravièenosti in neupravièenosti obto¾be, se delijo na dva dela. Oseba, ki je vlo¾ila prito¾bo, mora najprej dokazati, da so dejstva skladna z diskriminacijo, ki se je zgodila (da obstaja dokaz prima facie), in je zato primer treba obravnavati. Oseba, ki je obto¾ena, mora nato pokazati, da ni ravnala nepravièno in da je obstajal legitimen vzrok za to, kar so naredili. Odgovornost dokazovanja se nato prenese na obto¾enega, ki mora sodi¹èe ali tribunal preprièati, da se ni obna¹al diskriminatorno. Od osebe, ki trdi, da se je zgodila diskriminacija, se ne prièakuje, da bo predstavila neizpodbitne dokaze o tem, saj bi to v polo¾aju, v kakr¹nem se je zna¹la, tudi te¾ko storila.

Vlade morajo tudi zagotoviti, da so ljudje, ki se prito¾ujejo nad diskriminacijo, ustrezno za¹èiteni pred ¹ikaniranjem oziroma ma¹èevanjem, ki bi lahko, èe ne bi bila nadzorovana, ¾rtev odvrnila od uveljavljanja svojih pravic enakosti. To velja tudi za prièe v primerih diskriminacije, ki jih je treba prav tako za¹èititi pred ¹ikaniranjem in jih tako spodbuditi, da podajo dokaze. Vlade morajo zato doloèiti ukrepe, s katerimi se prepreèi tistim, ki so obto¾eni diskriminacije, da bi se odzvali na ta naèin. Ti ukrepi morajo predvsem za¹èititi zaposlene pred tem, da dobijo odpoved, èe vlo¾ijo prito¾bo oziroma spro¾ijo sodni postopek zoper delodajalce, ali pa èe se odloèijo prièati v primerih nepraviènega ravnanja.